english
magyar
Zalske vinarke
Podjetje
Predstavitev projekta Rast znanja – rast trga
Predstavitev zalskega vinorodnega območja
Spletna stran je bila vzpostavljena v okviru projekta "Krepitev tržnih možnosti vinarjev" št. SLO-HU-CRO/065/HU, ki se izvaja v okviru donacijske sheme Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006.

Prenos spletne strani: 891452
Predstavitev zalskega vinorodnega območja

Predstavitev zalskega vinorodnega območja

Na Madžarskem je 22 vinorodnih območij. Sicer je relativno hladno podnebje Karpatske doline bolj primerno za pridelavo belih vin, se v tem prostoru pojavlja vse več kakovostnih rdečih vin.
Zemljepisna lega, dostopnost
Zalsko vinorodno območje se nahaja v županiji Zala (z izjemo naselja Bérbaltavár ki se nahaja v železni Županiji), na pobočjih zalskega gričevja oziroma severozahodnih pobočjih gora pri Keszthelyu, v agro-ekološkem območju zalskega gričevja. Zalska vinorodna pokrajina je status vinorodnega območja spet pridobila po štiridesetih letih in sicer 1. januarja 1998. Do leta 1999 je to območje nosilo uradni naziv Zalsko vinorodno območje, potem so ga poimenovali po bližini Blatnega jezera, sedaj pa je uradno spet Zalsko vinorodno območje.
1. Vinorodno območje ima dva okoliša.
Tátikai vár látképeTu je skupaj 38 naselij, od tega na območju zalskega okoliša 18 mest oziroma vasi (Bérbaltavár, Csáford, Dióskál, Egeraracsa, Galambok, Garabonc, Nagyrada, Orosztony, Pakod, Sármellék, Szentgyörgyvár, Vindornyalak, Vindornyaszőlős, Zalabér, Zalakaros, Zalaszabar, Zalaszántó, Zalaszentgrót) in na območju Pomurskega okoliša 20 mest oziroma vasi (Bak, Becsehely, Csörnyeföld, Dobri, Eszteregnye, Homokkomárom, Kerkateskánd, Lenti, Letenye, Magyarszerdahely, Miháld, Murarátka, Muraszemenye, Nagykanizsa, Rigyác, Söjtör, Szécsisziget, Tormafölde, Valkonya, Zajk). Površina območja je 1173 hektarjev.
Vinorodno območje je dostopno po odcepih s cest št. 7 oziroma 74.


A térképre kattintva megtekinthető a nagyobb felbontású kép.

A Zalai borvidék

 


 

1 - Vinska tura v dolini Zale
2 - Vinska tura Zalakaros
3 - Klet Széchenyi
4 - Zabava v goricah Oszkó-hegy
5 - Vinska tura Letenye-Kalnik
6 - Vinska tura Obmejno sodelovanje
Zalsko vinorodno območje
območje
okoliša

 



Ekologija vinorodnega območja
Zalsko vinorodno območje leži na gričevnatem območju Prekdonavja in ima celinsko, znotraj tega pa zmerno hladno-zmerno vlažno podnebje. Poletja tukaj niso pretirano vroča, zime pa so razmeroma blage, na letni ravni ni večjih temperaturnih razlik. Tudi svetlobe je dokaj veliko, letno število sončnih ur okrog 1900-1950. Tudi zimske zmrzali trte niso pretirano pogoste. Letna količina padavin je med 700-800 mm, kar pomeni, da gre za madžarsko vinorodno območje z največ padavinami.
Vrhovi zalskih hribov le redko presežejo višino 300 metrov. Temu primerno so vinogradi na nadmorski višini 150-300 metrov na širokih slemenih med dolinami, večinoma na južnih oziroma jugozahodnih pobočjih.
Ta gričevnata pokrajina, zgrajena iz peščenih in ilovnatih usedlin nekdanjega Panonskega notranjega morja, je prepletena s številnimi tekočimi vodami. Gozdna oziroma njivska tla so ponekod rjava, laporna.
Zgodovina vinskega območja
Vinsko trto so v te pokrajine prinesli Rimljani oziroma Avari. Madžarski ki so se tukaj naselili pozneje, so tu že našli pomembno vinogradniško dejavnost. Številne najdbe in tudi zemljepisna imena pričajo o tem, da je v času Arpadovičev bila tukaj bogata vinogradniška in vinska kultura. Turški časi sicer niso prizanesli niti vinogradništvu, veliko nasadov je bilo zapuščenih in uničenih. Po osvoboditvi izpod Turkov je prišlo do novega razvoja pridelave grozdja, ob koncu 19. stoletja je območje bilo na tretjem mestu po količini pridelanega vina. Trtna uš je tudi v teh prostorih povzročila veliko škode. Po obnovitvi nasadov so tukaj zasadili veliko samorodnih sort. Izmed evropsko znanih sort so veliko uporabili tudi za pridelavo šampanjca. Kljub vsemu na tem območju ni prišlo do razvoja vinogradništva in vinarstva industrijskega obsega.
Vinogradništvo vinorodne pokrajine
V županiji Zala ima vinogradništvo in vinarstvo več stoletno tradicijo. Po epidemiji trtne uši so se pridelovalci večinoma usmerili na pridelavo sort iz katerih pridobivajo bela vina, hkrati pa so pridelali tudi pomembne količine namiznega grozdja. Poleg tega je županija Zala, še posebej pa območje Zalaszentgróta od konca 19. stoletja postala eno madžarskih centrov za pridelavo trtnih cepljencev.
V nekaterih krajih – tako tudi v županiji Zala – so gospodarji kar doma pridelovali cepljence. Lokalna posebnost pri tem so cepljenci z blatom oziroma ilovico. Vrh že pripravljenih cepljencev so namočili v blato iz ilovice in peska. Tak cepljenec niso silili k poganjanju, temveč so ga zasadili spomladi, ko je že bilo dovolj toplo in ga tako pripravili za prodajo.
Vrste nasadov so sicer različne, najbolj pogosta pa je pridelava trte ob kolih, kjer ima trta en kvadratni meter rastnega prostora oziroma tako imenovan sistem Moserjevih brajd s širokim razmakom med vrstami.
Posebnost tega vinorodnega območja je njegova razdrobljenost. Vinogradništvo poteka na pol hektarjih oziroma še manjših površinah. Na tem območju nikoli ni bilo večjih nasadov, delež velikih kombinatov ki so jih v šestdesetih letih ustanavljali tudi na področju vinogradništva in vinarstva nikoli ni presegel dvajsetih odstotkov.

Značilne sorte območja
Po epidemiji trtne uši so tudi na Madžarskem začeli s pridelavo namiznega grozdja. V tem času je najpogostejša sorta namiznega grozdja bila chasselas.
Na zalskem vinorodnem območju pridelujejo največ grozdja za bela vina. Najbolj značilne vrste so laški rizling – več kot polovica vsega pridelanega grozdja, sledijo rizling silvanec, zeleni veltelini, chardonnay in biser Zale (Zala gyöngye).
Sorte ki jih danes priporočajo za oba okoliša zalskega vinorodnega območja: laški rizling, rizling silvanec, sivi pinot (szürkebarát), kraljična (királyleányka), cserszegi fűszeres, sauvignon, chardonnay; dovoljene sorte: zeleni veltelini, zengő, zenit, renski rizling, nektar, pinot blanc, leányka, cabernet sauvignon, modra frankinja, modri portovec, merlot, zweigelt.
Vinogradniška skupnost oziroma svet Zalskega vinogradniškega območja je dal pobudo za bistveno spremembo sedaj veljavne uredbe o sortah in sicer:
• priporočene sorte za območje ob Blatnem jezeru: chardonnay, cserszegi fűszeres, királyleányka, laški rizling, muškat otonel, sauvignon, renski rizling, rizling silvanec, sivi pinot, cabernet franc, cabernet sauvignon, modra frankinja, merlot, pinot noir; dovoljene sorte: ezerfürtű, irsai olivér, kövidinka, leányka, nektar, pinot blanc, pintes, traminec, zengő, zenit, zeleni veltelini, modri portovec, zweigelt.
• priporočene sorte za območje ob Muri: chardonnay, cserszegi fűszeres, királyleányka, laški rizling, renski rizling, sauvignon, sivi pinot, traminec, cabernet franc, cabernet sauvignon, modra frankinja, pinot noir; dovoljene sorte: ezerfürtű, nektar, muškat otonel, pinot blanc, rizling silvanec, rumeni muškat, zenit, zeleni veltelini, modri portovec, zweigelt.

Vina vinorodnega območja
Zaradi klimatskih razmer, še posebej zaradi večjih količin padavin je logično, da imajo tukaj pridelana vina višjo vsebnost kislin, torej so bolj čvrsta. Dokaz za to je tudi dejstvo, da se iz tukaj pridelanih vin prideluje veliko penine. Jasno je, da vina, ki se uporabljajo za penino ne smejo vsebovati vin samorodnih vrst trte.
Vina manjših pridelovalcev pa tudi danes le težko najdejo pot do potrošnikov, saj na tem območju ni večjega podjetja, ki bi imelo povezovalno vlogo.
Nekatera večja vinogradniška podjetja poskušajo poleg modernih sort grozdja in vina pridelovati tudi lokalne vrste (npr. pintes).
Vinorodno območje je znano predvsem po svojih belih vinih, čeprav se med priporočenimi in dopolnilnimi sortami nahajajo tudi rdeče grozdne sorte.


Znamenitosti
Znamenitost mesta Letenye je pozno baročna zgradba gostišča, zgrajena okrog leta 1800 in rimsko katoliška cerkev iz leta 1765.
V Zalakarosu je poleg termalnega kopališča in zdravilišča ogleda vredna tudi rimsko katoliška cerkev v romantičnem slogu (1850).
Poleg naselja Zalaszántó je breg Tátika s srednjeveškim gradom (1248), poleg poti ki vodi k tatarskemu vrelcu (Tatár-kút) pa se nahaja »kunska gomila«. V bližini je tudi naravna znamenitost, zaščiten bukov pragozd Tátika.
Znamenitost Zalaszentgróta je baročna rimsko katoliška cerkev (1753) z zaščitenimi oltarnimi podobami in gotskimi lesenimi kipi, zgradba Zavoda za specialno pedagogiko (barok, 1787) z izrezljanimi reliefnimi vrati, romantični »Stari kamniti most«, ipd.
Še neodkriti zalski griči pa v vseh letnih časih ponujajo odlične možnosti za pohode in izlete.

  Noé Borház Dötkön

Cela vrsta starih vinskih kleti dokazuje, da je vinogradništvo na zalskih pobočjih prisotno že več kot sto let. Te značilne predstavnike ljudske gradnje zasledimo le še v tej krajini. Kleti so grajene iz tesanih tramov, ki so jih zunaj in znotraj ometali z glino. Te stare zgradbe so neke vrste opomnik, ki nas opominja na minljivost vsega. S tem, ko je območje leta 1998 znova postalo samostojno vinorodno območje, obstaja veliko večja verjetnost, da bo ta grajena dediščina prenovljena in ohranjena tudi za prihodnje rodove.

Na tem vinogradniškem območju deluje društvo Zalska vinska cesta.

 


 

 

Easyweb